Intelektualka, intelektualec…
Kakšne lastnosti in znanja naj bi imel(a) intelektualec(ka) - človek, torej, ki vpliva na javno mnenje?
8 odgovorov zaenkrat »
Komentarji RSS · TrackBack URL
Kakšne lastnosti in znanja naj bi imel(a) intelektualec(ka) - človek, torej, ki vpliva na javno mnenje?
Komentarji RSS · TrackBack URL
Blitz pravi,
1.03.2008 @ 18:21
spoštovanje do drugačnega mnenja je must, ostalo je nice to have
bin pravi,
1.03.2008 @ 20:45
Protestiram!
Intelektualcev ne definira vpliv na javno mnenje! Celo prepogosto zaradi svojega intelektualnega nivoja raje molčijo. “Frontmani” javnega mnenja so večinoma precej ne - razumniki, zato lahkotno in nekritično izvajajo svoje in tuje politične akrobacije.
Iz SSKJ: intelektualec -lca m (a) kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik:
intelektualci so proti sklepu protestirali; sodelovanje intelektualcev in delavcev; pisatelji, umetniki in drugi intelektualci
1.03.2008 @ 20:57
Da, bo že držalo tudi to, a sama sem razmišljala drugače: spomnila sem se na Pariz v šesdesetih letih (že!) prejšnjega stoletja. Sartre pa Camus pa Beauvoir itd itd na cestah. Njihova beseda je bila brana in imela je močan vpliv.
Danes je res populizem storil svoje. Pa vendar marsikdo rad prebere tehtne besede recimo, Jančarja, (ne mislim, da se mora z njim strinjati) in razmišlja malo drugače kot bi, če bi recimo prebiral kakšnega siolovega komentatorja.
Mislim, da je pač nekaj kvaliteta, nekaj pa kvantiteta - pa če gre za besede ali za bralce.
lidijah pravi,
1.03.2008 @ 21:22
Širina pogleda, zazrtost ven iz sebe in - jasno - brez plonkanja tujih misli.
bin pravi,
1.03.2008 @ 22:15
Seveda nadja.
Dolžnost intelektualcev je, da z rezultati svojega umskega dela seznanijo in vodijo širši krog ljudi. Zato sem tudi napisal tisti “prepogosto”.
Bojim se, da smo kot družba globoko v krizi in se naši intelektualci držijo spoznanj svojih davnih prednikov. Že Konfucij je nekdaj zapisal, da je sramotno biti med vodilnimi v družbi, v kateri ne veljajo več nobena pravila. Tudi vodilni med razumniki! (Se opravičujem, ker sem “prosto po Prešernu” povzel njegovo misel. Morda celo preveč nenatančno?)
Še moj odgovor na vprašanje, ki si ga zastavila. Predvsem bi morali upoštevati razmerja med (za)želenim in možnim ter med vzroki in posledicami. Samo tako lahko iz teorije nekaj dobrega nastane!
2.03.2008 @ 09:10
Res prepogosto molčijo. Vedno znova so lahko razočarani nad (ne)odzivom večine ljudi. To pa njihovega molka seveda ne opravičuje. Današnjo večino je treba postopoma pomanjšiniti
2.03.2008 @ 09:54
Se pa tudi ne morejo oglašati, če uredniki objavljajo samo znana imena in ne znajo zapisov presoditi po vsebini - ampak samo po imenu!
Mogoče še po politični prevenienci potem pa prevlada “modra” odločitev: kaj bomo tvegali, saj mogoče pa ni “pravi”.
18.03.2008 @ 09:14
Zame je intelektualec človek, ki govori pametne reči, ne da bi moral koga citirati. Temeljito ločim med ustvarjalnim umom in “copy cat” umom.
Intelektualec ni nujno razgledan človek, je pa zelo verjetno. Če je nekdo
enciklopedično razgledan, pa niti slučajno ni nujno intelektualec.
Intelektualec vedno razume kaj govori in kar misli, je nosilec izvirnih idej.
Kar se vpliva na javno mnenje tiče, se strinjam z binom.
Na javno mnenje zelo pogosto vplivajo popolni neintelektualci, zakaj je tako, je pa jasno bilo ugotovljeno na Podpečju. Razlog je v publiki.
Intelektualci imajo največ vpliva na intelektualce. Kako inteligenca /ljudje/
vplivajo na neko mnenje, je stvar nujnosti in izbranega načina, upoštevati morajo javni interes. Da bo interes množic širši, jih je potrebno izobraziti. Tudi to smo ugotovili. Torej nič novega danes